O reproduktivnem zdravju

»Enkrat sem uporabila kondom. Meni je iskreno ... ne da mi je vseeno, ampak raje vidim, da to uporabim, kot da sem potem noseča. Prvič, ko sva midva to uporabila, je rekel, da dam jaz gor kondom. Jaz nisem znala, to so nam v šoli enkrat pokazali, ampak to tako na hitrco, niso v nulo razložili, tako da ga nisem znala dat. Potem ga je on kao neki, pa je reku, da ni to ta občutek in ga je dal dol. Tako da takrat sem ga prvič probala. Po tem sem samo še enkrat ga uporabila in to je bilo to.« (Izjava ene od sogovornic o uporabi kondomov.)

»Škoda, ker se ne spomnim imena tega drugega ginekologa, ker bi ti pustila, da ga objaviš, ker je bil res grozen. Sem prišla tam, je opravil pregled. Zelo je bil grob. Sem se usedla na tak starinski ginekološki stol. V kikli. Spodnjice sem morala dat dol, kar mi je bilo grozno. Pretipal mi je trebuh, bil je zelo zelo grob med tem. Je rekel, da sem noseča in da bomo opravili splav. Mami je vprašala, kaj bom naredila. Sem rekla, da nočem splava. Je rekla, da v redu. Da me bo samo še enkrat pregledal. Sem šla noter, mi je dal uspavalo in sem v sekundi zaspala. Sem se upirala, je vedel, da se upiram, da nočem. Tako da je verjetno kaj močnejšega dal, da sem takoj zaspala. V bistvu se spomnim samo to, da je dal obe roki notr in potem se ne spomnim več. Sem se zbudila, pod mano je bila taka kovinska posodica, polna krvi. Sem samo rekla: »Kje je moj otrok?« So me itak samo zvlekli ven in domov k teti. Ko sem prišla, joške nabrekle, mleko teče ven. Jaz v jok. Boli, boli, boli. Bolelo je grozno. Neke tablete sem morala jemat, da se maternica skrči. V bistvu mi je ginekolog dal umetne popadke in nisem imela splava, ampak sem dejansko rodila. To je bil porod.« (Del zgodbe o tem, kako je sogovornico njena mama odpeljala v Srbijo. Tam je našla ginekologa, ki je bil pripravljen umetno prekiniti nosečnost, kljub temu, da je sogovornica temu nasprotovala in želela postati mama, ter dejstvu, da je bila noseča že več kot štiri mesece in pol.)

»Aja, ko si seksala, pa te ni bolelo?« (Izjava zdravstvene delavke noseči sogovornici med pregledom.)

»Kako ste lahko taka? Kako se vam lahko vaš otrok gravža? Da vas ni sram! Kakšna mama ste? Pofukala si se lahko, otroka si lahko rodila, skrbela pa ne boš. Sej tako pa je pri vas!« (Izjava medicinske sestre ženski z novorojenčkom.)

»Ko sem enkrat z njimi govorila o tem, da krvavitev ni nujna, da se ne zgodi vedno, so bile šokirane. Ker to je njihov največji strah. Ker velja prepričanje, da če ženska ne krvavi, potem ni bila nedolžna. In če ni bila nedolžna, v njihovi skupnosti velja za nečisto in je sramota tudi za njeno družino ogromna.«

»Pri nas je tako, da če izgubiš devičnost, je problem, ker se ne moreš poročit. Razen če se dogovoriš s fantom, ki se strinja. In jaz sem se malo ustrašila, ker sem mislila, da sem se udarila. Ker tudi če se udariš, lahko zgubiš nedolžnost in nimaš dokaza za to.« (Izjava sogovornice, ki je pri devetih letih začela krvaveti – menstruacije ni poznala, skrbelo pa jo je, da je »izgubila nedolžnost.«)

Položaj Rominj, ki so v Sloveniji zaprosile za mednarodno zaščito

»Jaz sem mislila, da je tu Evropa ... Da tu imaš neke pravice, zaščito. Tako kot rečejo – mednarodno zaščito. Kakšno zaščito to imamo? Kdo nas tukaj ščiti? Tukaj nas zaposleni maltretirajo. To se vse zakriva, da se ne vidi. To se vse pometa pod tepih, da se ne bi videlo. Dovolj imam teh laži, verjemi mi. Slabo mi je od tega.« (Komentar sogovornice o položaju v azilnem domu.

"Razočarana sem bila, da socialna delavka iz centra za socialno delo ni prišla k nam domov in preverila, kaj se dogaja z mano. Želim si, da bi naše zgodbe, zgodbe romskih deklic in žensk, socialne delavke jemale resno. Menim, da bi bila primerna rešitev, da bi se socialna delavka pogovorila z mojimi starši in podprla mojo odločitev, da se izobražujem. Sama takrat nisem zbrala poguma, da bi odšla v varno hišo ali kako drugo namestitev, kjer bi lahko uresničila svojo željo po izobraževanju. Vendar pa bi nekomu, ki ima podobno zgodbo kot jaz, svetovala, da to stori, saj je redno obiskovanje šole precej lažje kot izredno. Socialnim delavkam bi sporočila, da naj podpirajo romske deklice in ženske. Želim si, da bi se zavedale, da je Rominjam v romski skupnosti uspeh skoraj onemogočen, same sebe nikoli ne postavijo na prvo mesto, saj so zmeraj v podrejenem položaju."

"Na področju dela z Romi, predvsem dela z romskimi ženskami, je še veliko neraziskanega, neizrečenega. Rominje so tiste, ki premnogokrat ostanejo v ozadju družbenega dogajanja. So neopazne, neprepoznavne in neslišane. Na žalost, prepogosto narobe razumljene tudi s strani socialnih delavk in delavcev. Priročnik strokovnjakom približa znanje o delu z Romi, Rominjami in romskimi otroki. Socialno delo z Romi zahteva veliko strnjenih znanj in splošne razgledanosti za lažje razumevanje položaja in situacije, v kateri se je znašla romska družina in skupnost. Romske družine so v veliko primerih narobe razumljene in neprimerno obravnavane, zato je opolnomočenje in širjenje znanja za ravnanje še kako dobrodošlo. Priročnik izpostavi Rominje in Rome kot posameznike, ki v zgodbah pripovedujejo o osebnih izkušnjah. So izvedenci na osnovi lastnih izkušenj, kar daje njihovim zgodbam nov pomen, nam pa nov vpogled v problematiko."

"Sreča je, če imaš okrog sebe ljudi, ki te podpirajo, če imaš nekoga, ki ga imaš lahko rad - tako zelo, da te srce boli. Da lahko vedno znova preizkušaš svoje meje in pri tem vztrajaš. Sreča je, če si lahko to, kar si."

Kakšne imaš pa ti plane za prihodnosti? ​Načrt imam spisati magistrsko in se čez nekaj mesecev preseliti v Avstrijo, kjer imam več možnosti za zaposlitev. Predvsem na področjih, ki me zanimajo. To je delo z otroki, rejništvo, posvojitve, delo z mladostniki.