Po uspešnem zagovoru diplomskega dela leta 2016 ("Tabu menstruacije") sem začela zbirati zgodbe o prvi menstruaciji (ki ji rečemo tudi menarha) in tako spodbujala razmislek in pogovor o tej temi. Spodaj objavljam zgodbe, ki sem jih v tistem času prejela. Prvo menstruacijo sem nestrpno čakala. Večina sošolk jo je že imela, jaz pa še ne. Dobila sem jo stara 13 let in 3 mesece in to prav na rojstni dan moje mame. Z mamo se še vedno šaliva, kako je ta dogodek izgledal. Doma je praznovala rojstni dan z nekaj svojimi prijateljicami, jaz pa sem privihrala iz šole in vsa pomembna teatralno oznanila: »Danes jaz praznujem, dobila sem menstruacijo!« Potem sem prisedla v klub odraslih žensk v dnevni sobi in bila strašno zadovoljna, da sem končno »posvečena«. Spomnim se, da prvi pogled na z menstruacijo ponečedene spodnjice ni bil krvavo rdeč, pač pa je bila kri bolj goste in rdeče-rjave barve. Nisem vedela, da kri tudi tako izgleda. Potem se spomnim še nekaj ponesrečenih poskusov s preizkušanjem raznih higienskih vložkov in ugotovitvijo, da se ob menstruaciji najbolje odreže nošnja jeans hlač, saj vložek najbolj pridržijo na mestu. Tampon sem prvič uporabila šele v svojih 20-ih letih, ker sva bili s sestro ravno na morju, in to v FKK kampu, jaz pa sem hotela plavati. Pojma nisem imela, kako se tampon vdene v nožnico in s sestro sva se pošteno nasmejali moji nerodnosti in togem sedenju, ker tampona prvič nisem potisnila dovolj globoko. Danes sem mama in moja pred pubertetna hči nestrpno čaka, kdaj bo dobila prvo menstruacijo. Ker je menstruacija normalen del mojega življenja, »v tistih dneh« higienskih pripomočkov ne skrivam v omari. Na menjavo priročno čakajo na pralnem stroju v kopalnici in zgodi se, da hči glasno ugotovi: »O, spet imaš menstruacijo. Kaj danes uporabljaš, tampone ali vložke?« Tina, 41 let Prvo menstruacijo sem dobila, ko sem bila stara 11 let. Tega ne bom nikoli pozabila. Bila sem v glasbeni šoli in ko sem šla na stranišče, sem na spodnjicah opazila rdeč madež. Strah me je bilo, kaj je zdaj to, čeprav sem sklepala, da gre za menstruacijo. V strahu sem poklicala svojo mamo in me je potolažila, da je verjetno menstruacija in da mi bo, ko pridem domov, razložila in pokazala uporabo vložkov. Dobila sem menstruacijo! Bila sem zelo jezna na to, da moramo imeti punce menstruacijo (po pravici povedano, sem še sedaj pri 26-ih), spraševala sem se, zakaj moramo to imeti, ko je tako grozno si stalno menjavati vložke in imeti tudi kakšno bolečino na ta račun. V razredu sem dobila občutek, da imam samo jaz to nadležno stvar, kmalu pa se je zgodilo, da jo je dobila tudi prijateljica in bilo je nekoliko lažje, ko sva ena drugi jamrali o tem :) Saj danes je podobno, stalno jamramo ena drugi, da jo imamo za dobiti ali jo že imamo in se na tak način tolažimo ena drugo :) Tadeja, 26 let Prva menstruacija. Ne morem zatrditi, da je bila prva izkušnja lepa, a nedvomno je bila edinstvena in še dan danes se je rada spominjam. Bil je zimski, decembrski večer. Ravno sem se vračala iz rojstnodnevne zabave svoje prijateljice. V trebuščku sem začutila boleče zbadanje. Babica, pri kateri sem takrat prespala, mi je pripravila čaj. Zaspala sem. Zjutraj sem se zbudila z neznanim, mokrim občutkom na spodnjih hlačkah. Vstala sem in odšla na stranišče. Zagledam rdeče, krvave kaplje. Moje telo je začelo drhteti. Tresla sem se. Vedela sem, da je to menstruacija. Pograbila sem toaletni papir in si ga na debelo plast dala med hlačke. Iz hranilnika sem vzela denar, ki sem ga hranila za vse kaj drugega kot vložke. Pograbila sem prvo priliko in se izmuznila starim staršem ter odšla v trgovino po vložke, ki sem jih kasneje skrivala v kotu omare pred mamo. Stara sem bila 10 let. Ker sem bila še zelo mlada, se pri tej starosti ni predvidevalo, da bi dekleta že lahko dobile menstruacijo - bile smo "bolj izjeme kot pravilo." V šoli so nas o menstruaciji začeli poučevati kasneje - pri starosti 12-13 let. Z mamo ali babicama se nisem nikoli pogovarjala o njej, najverjetneje ker jih je bilo sram govoriti o temu ali pa so sklepale, da sem še premlada. Prvi osebi, ki sem povedala za mojo menstruacijo, je bila prijateljica - pa vendar, sem za to počakala kar nekaj časa, saj me je bilo sram/strah o tem s komerkoli govoriti. Kljub temu sem, ne glede na veliko pomanjkanje informacij, bila pripravljena. Mogoče so k temu, predvsem glede pravilnega nameščanja vložkov, pripomogli tudi TV oglasi različnih znamk vložkov. Tjaša, 24 let Prvo menstruacijo sem dobila na gimnastičnem poletnem kampu. Takrat sem bila stara 13 let in vsa dekleta v mojem razredu so jo že imela, zato to zame ni bilo nič novega ali nepričakovanega, seveda pa me ni prav nič razveselilo dejstvo, da je ta "prvič" prišel ravno na morju z vrstniki, kjer se kopalkam in kopanju ni bilo mogoče izogniti. Poklicala sem domov in mama mi je svetovala, naj za pomoč prosim trenerko, ki je bila z nami na kampu. Res sem stopila do nje in z veseljem mi je posodila vložke in mi dala vedeti, da mi je na voljo, če kaj potrebujem. Moja prva menstruacija ni bila boleča in huda, zato sem se z njo precej lahko spopadla. V veliko pomoč mi je bilo, da sem lahko govorila z osebami, ki so bile tisti čas blizu. Zala, 20 let Prvo menstruacijo sem dobila v 4. razredu osnovne šole. Bolečine se ne spomnim, opazila pa sem kri na posteljnini in na hlačkah. Vedela sem, kje ima mami spravljene higienske vložke, tako da sem si ga namestila in potem povedala mami. Mami mi je rekla naj ne skrbim zaradi krvi na posteljnini, da se da očistit. Tako me je potolažila. Spomnim se, da sem po tem zaradi strahu, da me menstruacija kdaj ne bi presenetila v šoli, na začetku tudi po več tednov hkrati uporabljala higienske vložke. Ker mi je bilo o menstruaciji ne prijetno govoriti, o tem, da sem jo dobila, nisem povedala prijateljicam. Ko so mi one povedale, da so jo dobile, sem se zlagala, da jo sama še nimam. Kmalu sem ugotovila, da to res ni nič kaj takega, celo, da bi morala biti ponosna na to. Takrat sem se glede menstruacije bolj sprostila, s prijateljicami smo se o njej več pogovarjale in ena drugo podpirale v tistih dneh v mesecu, ko smo najbolj razdražljive. :) Mateja, 23 let Slabo se spomnim detajlov... Vem, da sem menstruacijo dobila pri 12. letih. Ni bilo nobenega doma. Ko sem opazila madež na spodnjicah nisem bila ravno navdušena, predvsem zato, ker nisem vedela kako naj povem mami, po drugi strani pa se mi je ta trenutek zdelo, da se dogaja nekaj pomembnega v mojem življenju... sem vedela za kaj gre, čeprav se doma nismo pogovarjali o tej "tabu" temi. Sem šla k prvi sosedi, starejši gospe in ji potiho in sramežljivo povedala... ona se je samo nasmejala in me poskušala sprostiti ter mi prinesla vato (takrat je vata bila bolj v uporabi kot vložki, ki cenovno niso bili dostopni vsem... za tampone sem slišala šele pri 18. letih, ko sem šla k teti v Nemčijo; prvič sem jih uporabila komaj pri 25. letih). Nisem se dobro počutila med menstruacijo... vedno sem se bala, da mi bo skozi vato steklo na hlače. Fizično sem težko prenašala mesečne cikle in sem bila veliko let vsak mesec na infuziji zaradi hudih bolečin med ciklom. Menstruacije so tudi bile neredne, kar me je tudi motilo... dolgo časa sem potrebovala, da začnem cikle dojemati kot nekaj normalnega in da najdem ta pravi način, da si pomagam pri premagovanju bolečin, strahov in sramu, ki so bili povezani z menstruacijo... Nada, 46 let Spominjam se, kako sem bila zgrožena, ko sem opazila krvave hlačke. V prvem trenutku sem pozabila, kaj naj bi to pomenilo (doma se o tem nismo pogovarjali, so pa nas poučili v šoli), mislila, da je nekaj hudo narobe z mano. Mama glede teme ni bila ravno novodobna, brez kakšnega pompa je zgolj oznanila, da sem dobila menstruacijo in mi prinesla vložek - debel (bilo je leta 1992, pri starosti 12 let). Na isti dan je prvič menstruacijo dobila tudi moja nemška ovčarka, kar mi je omogočilo nekakšen občutek pripadnosti. Dobila sem jo namreč prva med prijateljicami, od mame pa sem bila deležna zgolj navodil, da se v teh dneh ne smem kopati, ne spodobi se, da bi doma hodila v spodnjih hlačah - da ne bi brata ali oče opazili, kaj imam ... Skratka, na nekakšen način me je ločila od sošolk-prijateljic, tudi družine, kajti občutila sem predvsem sram ... Barbara, 36 let Moje prvo srečanje s to rdečo nadlogo sega v 5. razred osnovne šole. Sicer se celotnega dneva spominjam dokaj megleno, vem pa, da me je že navsezgodaj zjutraj čakalo neprijetno presenečenje s čisto pravimi krči in veliko krvi na spodnjicah. Doma se o tem nismo pogovarjali, ker mama nikoli ni našla dovolj poguma, čeprav imam še starejšo in mlajšo sestro. In kljub vsem znanju, ki so ga posredovali v šoli, sem bila nanjo povsem nepripravljena. Tako sem torej tisti dan zjutraj vzela v roke priročnik za dekleta, ki smo ga skupaj z vložkom dobili v šoli. Tisti dan sem bila med poukom še posebej tiha, po koncu pa sem šla na obisk k teti. Njej sem povedala vso zgodbo in še vedno se spomnim, kako mirno in prijazno me je pospremila v svet ''odraslih žensk''. Tjaša, 24 let Ne spomnim se, kako so potekali dnevi pred mojo prvo menstruacijo, ali mi je bilo slabo, ali sem imela prebavne motnje ali me je bolela glava. En dan preden sem jo dobila, je vse kar mi je hodilo po glavi bilo: kdaj bom dobila fešto in postala "ženska"? Kako povedat mami brez sramu in ali me bo kaj bolelo.. Na jutro 8. februarja 2010 (bila sem v 6. razredu) sem se zbudila kasneje, saj ni bilo šole ker je bil praznik. Vse je potekalo kot običajno. Sem vstala, šla pojest zajtrk, se pogovarjala z družino. Vendar me je po par urah začel boleti trebuh in glava. Mama je mislila, da sem spet zbolela za kakšno trebušno virozo, kar je bilo zame takrat tipično. Ulegla sem se na kavč in počivala. In takrat sem se spomnila na besede zdravnice, ki je govorila o puncah, ki so dobile menstruacijo. Da jih je bolel trebuh, da so bile utrujene, lačne in vse podobno kar sem jaz takrat doživljala. Zato sem se odločila, da grem v kopalnico pogledat, če imam kakšen izcedek. Na dnevnem vložku sem videla rjav izcedek in mi ni bilo jasno kaj je to, saj naj bi bila menstruacija rdeča. Takrat me je šok in sem mislila, da sem staknila kakšno okužbo oz. da je nekaj narobe z mano. Nekaj časa sem tuhtala kako povedat mami, kaj se dogaja in kako pristopit, saj me je bilo sram. Ne vem pa zakaj. Ko sem zbrala pogum, sem šla do nje in ji dejala naj gre z mano v kopalnico, ker ji moram neki pokazat, imela sem solzne oči, ker me je bilo strah. Dala sem ji vložek in jo vprašala, kaj mi je. Ona pa z velikim nasmehom dejala: "si postalaaa pupcaaaa.." Jaz pa še vedno nisem dojemala, kako sem lahko postala zenska, ker ni krvavega izcedka. Nato mi je razložila, da so prve "fešte" vedno čudne, saj ni točno tak izcedek kot je ponavadi. Normalno je, da je rjavkasto bel. Še vedno me je bilo sram, ker nisem vedela, kako se s tem soočat, kako bom sošolkam povedala, da imam ena iz med prvih fešto v razredu, kako bom vedela kdaj jo bom dobila, kaj če bom kar naenkrat začela krvavet, jaz pa ne bom imela vložka. Mami sem rekla, naj ne pove nobenemu.. Čeprav je mama dobro skrivala našo skrivnost, je jaz nisem. Tata je točno vedel o čem se gre, ker je videl, da se čudno obnašam, isto moja sestra. Ko sta mama in tata šla ven, je kar naenkrat pritekla do mene: "ma sestricaaaa si postala ženskaaa, moramo proslavit da dan, kaj te kaj boli, naredim čaj, termofor, kaj rabiš?" Hvala bogu sem imela njo, da mi je stala ob strani in pomagala, saj me je trebuh vedno bolj začel boleti. Zvečer pa me je primla lakota, bila sem tako lačna. Mama je naredila večerjo, jaz pa sem hotela še pa še pa še jest, nikoli se ne ustavit. Naslednji trije dnevi so potekali v bolečinah in vedno večjem izlivu krvi, trajala pa je kar 9 dni, ne pa 5 - 6 kot sedaj, ko se je stabilizirala. T., 19 let Od 12. leta naprej sem bila obsedena z idejo o prvi menstruaciji. Med mojimi sošolkami je namreč veljalo, da je samo ženska z menstruacijo prava ženska, vse ostale pa smo otroci. Obsedeno sem brala članke in kolumne najstniških revij, ki so bile povezane z menstruacijo, opozorilnimi znaki itd. in čakala, kdaj bo končno napočil moj dan. Mama mi je kupila vložke, ki sem jih nosila s sabo, sošolke so se mi smejale, ker kaj mi bodo vložki, če nimam menstruacije. Moji najboljši prijateljici sta dobili menstruacijo pred mano, in se zaradi tega počutili bolj odrasli od mene, kar me je se dodatno potrlo. Malo pred valeto sem opazila sumljivo barvo sicer običajnega toka, na valeti sem tako nosila debel vložek in boksarice. Ko sem zvečer pogledala na vložek, spet ni bilo nič. Dejansko prvo menstruacijo sem dobila drugi teden srednje šole, ko sem bila popolnoma zaposlena z vsem novim kar se mi je dogajalo, tako da nisem niti pomislila na to, da so bile bolečine v spodnjem delu trebuha dejansko maternični krči. Bila sem vesela, da jo končno imam, da sem dobila dokaz, da sem "zdrava", vendar pa se nisem počutila čisto nič drugače kot prej, in to se zdaleč ni bila najbolj pomembna stvar tistega obdobja. Ugotovila sem tudi, da je precej boleča in nadležna, ter si preostanek dosedanjega življenja želela, da je ne bi bilo :D. Pavla, 25 let Moja zgodba o prvi menstruaciji je zame pravzaprav kar prijeten spomin. Stara sem bila 11 let in se pripravljala za test, ki sem ga imela v prihajajočem tednu. Sem pa imela grozne prebavne težave, kar mi ni bilo niti najmanj podobno, zelo me je zvijalo in napenjalo, občutek da moram na veliko potrebo kar ni prenehal, zato sem si delovno okolje za učenje preselila kar na stranišče, zaradi česar se je družina hecala iz mene. Bil je praznik, 8. marec, ko sem na eni izmed teh "straniščnih turnej" med brisanjem našla kri na papirju. Najprej sem se ustrašila, nato pa mi je vse skupaj postalo jasno. V šoli so nas na zdravniškem pregledu opozorili na možne stranske učinke menstruacije in tako sem ugotovila, da so vse bolečine in napenjanje le posledica prihajajoče menstruacije. Prav tako smo se v družini že veliko pogovarjali o tem, mati ima namreč mesečno hude in dolge krvavitve, imam pa tudi starejšo sestro, ki je pred letom dni prav tako dobila prvo menstruacijo. Torej, ko sem opazila kri sem hitro stekla iz stranišča, sestre in mame ni bilo zato sem delno ponosno in delno zaskrbljeno o odkritju prve menstruacije poročala očetu. Ker smo imeli doma le tampone in nekaj malih vložkov (tiste ki sem jih dobila pri zdravniškem pregledu je predhodno porabila že sestra) in ker je bil praznik (takrat so bile trgovine ob praznikih zaprte), se je oče odpeljal na bližnjo bencinsko črpalko in mi prinesel 3 različne paketke, za manj močno in bolj močno ter nočne in mi predlagal naj najprej uporabim za manj močno nato pa po potrebi zamenjam za bolj vpojne. Pri kosilu, ko sta prišli še mami in sestra sem novico povedala vsem in smo jo na nek način proslavili s tortico, ki jo je sproti kupil oče. Izkušnja mi je bila zelo prijetna, čeprav sama menstruacija definitivno ne, zelo sem vesela da je bil oče tisti, ki sem mu povedala prva, saj je reagiral odlično.
Urška, 24 let
0 Comments
Your comment will be posted after it is approved.
Leave a Reply. |
AvtoricaLaura, socialna delavka, etnologinja, kulturna antropologinja, 📷. Kategorije
All
|