Kaj imata skupnega menstruacija in socialno delo?

​Spodnji prispevek je bil leta 2017 objavljen v časopisu študentk in študentov socialnega dela: Po moč, letnik 3 (2017), št. 2.

---

V vseh letih študija sem se s temo menstruacije le redko srečala in sem, čeprav so nekatere profesorice pričakovale, da bom pisala o drugih temah (o katerih sem imela več znanja in izkušenj), vztrajala pri menstruaciji.

Kako da me je ta tema tako prevzela, da sem se proti koncu študija odločila, da bom celo diplomsko nalogo o tem napisala? Enemu od mojih prijateljev se je še neuporabljen vložek tako gnusil, da se ga ni želel niti dotakniti. O tem sem še dneve razmišljala in začela sem se spominjati svoje prve menstruacije, tega, kako so sošolke v osnovni šoli doživljale menstruacijo – nekatere so prikrivale, da jo že imajo, druge obratno. Izmislile smo si tudi tisoč in en izraz za poimenovanje menstruacije (najraje sem imela izraz “red party”). Spomnila sem se, kako sem bila naučena, da moram menstrualne vložke pospraviti in jih ne smem odlagati na vidnih mestih, in razmišljala o tem, zakaj si lahko obrišem nos pred vsemi ljudmi, ko moram pa na stranišče in želim s sabo vzeti vložek, ga pred odhodom spretno izvlečem iz torbice in pospravim v žep, ne da bi to kdo opazil, ali pa kar vzamem celo torbico s sabo. Spomnila sem se sorodnice, ki je po operaciji šepetala, da krvavi, ker ni želela, da njena sinova to slišita. Spomnila sem se prepirov, v katerih je bila moja jeza pogosto zanemarjena z izgovorom, da imam gotovo tako imenovani predmenstrualni sindrom (PMS) in si vse samo domišljam. In kakšna sramota je, ko ženski menstrualna kri premoči oblačila! Postavljati sem si začela vprašanja, kot je recimo, zakaj je v reklamah za vložke namesto krvi predstavljena modra tekočina in zakaj je še vedno sprejemljivo trditi, da je ženska nesposobna za opravljanje določenih del, ker naj bi bila hormonsko neuravnovešena. Ali imajo tudi moški menstruacijo? Zakaj so menstrualni vložki višje obdavčeni kot plenice in drugi primerljivi izdelki?

Kljub temu ali morda ravno zato je moje pisanje diplomske naloge pritegnilo kar veliko pozornosti. Predvsem ženske so mi začele posredovati objave, fotografije, članke in videoposnetke o menstruaciji, nekatere so mi sporočile, da se s svojimi prijateljicami veliko več pogovarjajo o menstruaciji, odkar so se z mano pogovarjale o naslovu mojega diplomskega dela (Tabu menstruacije). Kar nekaj je bilo tudi moških prijateljev, ki so mi začeli postavljati vprašanja o menstruaciji. Koga raje vprašati kot osebo, ki trdi, da je treba premagati tabu menstruacije?

Po uradnem zagovoru diplome imela sem v Ziferblatu* še eno predstavitev svojega dela, in sicer predvsem z namenom, da bi se o menstruaciji več pogovarjali. Na Facebooku je Ziferblat ustvaril dogodek, ki smo ga enostavno poimenovale Pogovor o menstruaciji. Kar 443 oseb je označilo, da jih dogodek zanima, in 317 oseb je označilo, da se bodo dogodka udeležile. Nekaj moških je dogodek tudi komentiralo. Nekdo je svojega prijatelja povabil na dogodek in mu to obrazložil v komentarju: “Sm mislu, da rabš, glede na to, kakšna tečka si biu zadnje dni.” Za omenjeni dogodek so v sarkastičnem smislu uporabljali izraz “jubilej”, vabili so se med seboj in se spraševali, ali naj s sabo vzamejo tampone. Bilo je še nekaj “vicev”, ki so pravzaprav zabavali samo teh nekaj moških, in ne bi bili zanimivi, če bi jih v članku poskušala obnoviti. Prav vse_i smo bile_i nad odzivom na Facebooku neverjetno presenečene_i in čeprav ni nihče pričakoval, da se bodo vsi potrjeni gostje udeležili dogodka (to niti približno niso bila naša pričakovanja), smo jih zagotovo pričakovale_i več kot 9. V to številko sem všteta tudi jaz.

Nad dogodkom nikakor nisem bila razočarana. Bil je dolg in zanimiv pogovor, poleg tega pa smo se dogovorile za nadaljnja srečanja. Tako se je tudi ustanovila Ziferblatova skupina za ženske, v kateri smo se vsakih 14 dni srečevale in se v zaupnem ter spoštljivem krogu novonastalih prijateljstev pogovarjale o vseh mogočih temah.
Bila pa sem razočarana nad tem, da se je še vedno ogromno ljudi zmožnih iz menstruacije norčevati, ne pa tudi o tem zares pogovarjati. Vse to je bilo seveda še dodatno potrdilo, da je moja odločitev o temi diplomske naloge zelo primerna.

Za mojo diplomo je preko skupne prijateljice izvedela tudi Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra, ki je v osnovni šoli poskrbela tudi za mojo informiranost o spolnosti in menstruaciji. Tatjana Bočaj je namreč zaposlena v Zdravstvenem domu Koper in že 22 let na šolah koprske občine poučuje zdravstveno vzgojo, med katero spada tudi spolna vzgoja. Tatjana je (oziroma je bila vsaj v času mojega šolanja) edina vez med učenkami_ci vseh šol; vse_i smo poznale_i našo medicinsko sestro, ki je govorila vse tiste zanimive stvari, o katerih ostale učiteljice niso želele govoriti. Po nekaj izmenjanih e-mailih sem Tatjano povabila na pijačo, kjer naj bi za časopis Po moč z njo naredila intervju. Najino deljenje izkušenj je trajalo tako dolgo, da je za intervju zmanjkalo časa. Kljub temu sem si zapisala nekaj njenih nasvetov za socialne delavke (in druge strokovnjakinje iz podobnih poklicev), ki delajo z otroki in mladimi:

• Dobro izhodišče za pogovor o spolnosti in menstruaciji je higiena. Začneš pri umivanju in nadaljuješ na druge teme.
• Pri delu z mladimi se je pomembno zavedati oziroma razmišljati o razmerah v družini in starše vključevati v svoje delo. Socialne delavke lahko pri tem dobro izkoristijo svoja znanja dela z družino.
• Pri delu na šolah, ko se otroka loči od razreda, je del časa pogosto dobro izkoristiti za individualno delo oziroma pogovor, ki sicer v skupini ni možen; to je primerneje kot zgolj kaznovanje ali reševanje matematičnih nalog. “Z nekaj lepimi besedami”, kot bi rekla Tatjana, lahko otroku ali mladostnici_ku pomagamo in jo/ga poskušamo razumeti. Tudi zaposleni na CSDjih naj vzpostavijo osebni stik z ljudmi izven birokracije.
• Pri delu na terenu je smiselno vzpostaviti stike s patronažno službo in sodelovati.

Sama bi pri tem dodala, da vidim vlogo socialnih delavk in socialnih delavcev pri delu z otroki in mladostniki v tem, da informirajo, izobražujejo, predvsem pa nudijo socialno in emocionalno podporo pri soočanju s spremembami, ki jih ljudje v času odraščanja doživljamo. Vlogo socialnega dela vidim tudi v tem, da si upa spregovoriti o temah, ki sicer ostanejo nevidne. Skozi leta prakse sem lahko videla, da spolnost in menstruacija pogosto ostaneta tabu, s tem pa ljudje ostanejo sami s svojimi stiskami in strahovi. Socialna delavka ima priložnost, da z ljudmi spregovori in oblikuje prostor, v katerem se bodo njeni sogovorniki in sogovornice počutili varno in si svoje stiske upali deliti z njo. Tu bi predvsem opozorila na delo z ljudmi z ovirami, saj se jih pogosto sploh ne dojema kot spolno aktivne osebe.
Razbijanje tabuja menstruacije je pomembno tudi zato, da ženske hitreje poiščejo pomoč v primeru zdravstvenih težav. Še vedno se zaradi občutkov sramu, umazanosti in podobnih prepričanj prepogosto izogibamo rednim in nujnim zdravniškim ginekološkim pregledom, kar lahko bistveno vpliva na zdravje žensk.

Po diplomski nalogi povzemam še svoje predloge (Radešić 2016: 59):
• Znižanje davka na vložke, saj dostopnost primernih menstrualnih pripomočkov (predvsem vložkov iz naravnih materialov) vpliva na zdravje žensk.
• Obvezna vključenost govora o menstruaciji v osnovnih šolah, saj ne moremo zagotoviti, da bodo vse deklice (in dečki) o tem slišali doma. Predhodna informiranost bistveno vpliva na doživetje menarhe in na naslednje menstruacije.
• Poskrbeti je treba za informiranost romskih deklic, ki so v Sloveniji še vedno pogosto izključene iz obveznega izobraževanja. To velja tudi za dečke.
• Dodatno izobraževanje ginekologov in ginekologinj, ki bi temeljilo na socialnem vidiku. Socialno delo ima lahko vlogo pri tem, saj se zaveda pomembnosti jezika. Ginekologi in ginekologinje bi morali biti občutljivi in usposobljeni tudi za delo z ženskami, ki so preživele spolno nasilje.
• Ginekologi in ginekologinje morajo biti občutljivi tudi na transspolne moške in jim zagotoviti dostopnost do ginekoloških storitev ter spoštljivo obravnavo.

Če želite prebrati mojo diplomsko nalogo (v kateri lahko med drugim preberete, kaj se zgodi z osebo, ki menstruira v vesolju, nekaj o transspolnosti in menstruaciji, menstrualnem aktivizmu in še čem drugem), jo lahko najdete v katalogu digitaliziranih diplomskih nalog (eGradiva) preko spletne strani FSD. Naslov diplomske naloge je Tabu menstruacije.

Namesto zaključka:

apparently it is ungraceful of me
to mention my period in public
cause the actual biology
of my body is too real

it is okay to sell what’s
between a woman’s legs
more than it is okay to
mention its inner workings

the recreational use of
this body is seen as
beautiful while
its nature is seen as ugly

- Rupi Kaur

* Ziferblat je prostor, kjer je zastonj vse, razen časa, ki ga tam preživiš.

Viri: - Radešić, L. (2016), Tabu menstruacije. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. (Diplomsko delo).